Urbani izziv Leto 2020, št. 11, november 2020
: 55-63
(31. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Mag. Jelka Hudoklin
Acer Novo mesto
jelka.hudoklin@acer.si
Dr. Nadja Penko Seidl
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
nadja.penko@bf.uni-lj.si
Dr. Tomaž Pipan
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
tomaz.pipan@bf.uni-lj.si
Dr. Mateja Šmid Hribar
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
mateja.smid@zrc-sazu.si
Dr. Mojca Golobič
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
mojca.golobic@bf.uni-lj.si
Naslov članka
Ohranjanje prepoznavnosti krajine
Povzetek
Prispevek povzema ključne ugotovitve ciljnega raziskovalnega projekta
»Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti
krajine«. Namen projekta je bil zasnovati metodo določanja
območij in prvin prepoznavnosti krajine, ki bodo izhodišče za
varstvo, načrtovanje in upravljanje krajin na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni. Na podlagi obsežnega analitičnega in terenskega dela
ter prispevkov deležnikov iz intervjujev, ankete in dveh delavnic je
v projektu predlagana metoda, ki med območja prepoznavnosti na
nacionalni ravni uvršča: 1. edinstvena območja, ki so prepoznana kot
reprezentativna za Slovenijo, ter 2. območja, ki so zaradi prvin in vzorcev
značilni predstavniki krajinskih tipov. Njihov pomen se določa na
osnovi treh meril: 1. reprezentativnost, 2. skladnost in ohranjenost
krajinskih prvin in vzorcev ter 3. kulturna in znanstvena vrednost.
Splošne usmeritve za urejanje teh območij so zlasti ohranjanje rabe
in avtentičnosti lokacije, značilnih krajinskih prvin in prepoznavnih
krajinskih vzorcev ter vzdrževanje in spremljanje krajinske pestrosti.
Ključne besede
krajina, prepoznavnost krajine/identiteta krajine, območje prepoznavnosti, vrednotenje krajine, prostorsko načrtovanje, varstvo, načrtovanje in upravljanje krajin