To številko zaznamuje sprememba uredniškega vodstva pri reviji Urbani izziv. Vlogo glavne urednice s spoštovanjem in občutkom odgovornosti prevzemam od Damjane Gantar, katere uredniško delo je v zadnjih osmih letih revijo oblikovalo v živahno platformo za prostorski diskurz, zato se ji najprej iskreno zahvaljujem za njeno premišljeno in predano usmerjanje. Ob pripravi te številke sem se zavedela izjemne širine tem, s katerimi se ukvarjamo strokovnjaki na področju prostora. Ne glede na to, ali delujemo na področju arhitekture, krajinske arhitekture, urbanističnega in krajinskega načrtovanja, sociologije, geografije ali okoljskih študij, je področje delovanja široko in medsebojno povezano. Obravnavati prostor danes pomeni poglobiti se v zapleteno presečišče grajene oblike, odprtega prostora, življenjskih izkušenj, spomina, ekologije, sodelovanja in še česa. Pomeni priznati, da se prostorska vprašanja le redko pojavijo sama zase, ampak so večplastna, sistemska in v svojem bistvu človeška. Izbor prispevkov v tej številki odraža prav to široko območje. Čeprav je vsak članek utemeljen na posebnem primeru ali pristopu, skupaj ponujajo vpogled v raznolikost vprašanj, ki oblikujejo naše področje. Začenjamo s študijo o vlogi arhitekture pri oblikovanju identitete mesta v Almatyju, sledi raziskava o vplivu mestnih znamenitosti na zaznavanje varnosti v Istanbulu. Od tam preidemo k vključujočemu oblikovanju in dostopnosti za pešce, nato pa k razmerju med mestnimi zelenimi površinami in dobrim počutjem v Prištini. Zadnji članek z uporabo netnografije raziskuje nesnovno dediščino zgodovinske medine v Tlemcenu. To vsebinsko bogato zbirko zaokrožuje predstavitev projekta ARCH-E, ki se posveča razvoju evropskih arhitekturnih natečajev. Ta številka pod novim uredniškim vodstvom ne opredeljuje nove poti, temveč priznava in sprejema pluralnost pogledov, izzivov in disciplin, ki se srečujejo pri raziskovanju in oblikovanju prostora. Potrjuje vrednost tega področja v njegovi celotni kompleksnosti in spodbuja k razmisleku, kako naša raznovrstna prizadevanja prispevajo k bolj premišljenim, odzivnim in trajnostnim prostorskim praksam. V duhu odprtosti in sodelovanja ste lahko opazili tudi prenovljeno naslovnico revije. Posodobljeno vizualno identiteto je zasnovala oblikovalka Maja Licul, ki je želela vzpostaviti ravnovesje med strokovno vsebino in dostopnostjo. Nova podoba vsebuje drzno tipografijo, sestavljeno iz drobnih pikic, kar je po njenih besedah »igriva vzporednica z urbanizmom, ki poskuša urediti množico elementov v delujočo celoto«. Za vsako številko so izbrane ključne besede oblikovane v kompozicijo, ki je hkrati dinamična in vizualno urejena, vsaka letna zbirka pa je zaznamovana z značilno barvo. Ta premišljena prenova ne pomeni le osveženega videza, temveč tudi ponovno zavezanost k jasnosti, ustvarjalnosti in večplastni kompleksnosti področja, ki ga raziskujemo.