Urbani izziv Leto 33, št. 1, junij 2022
: 39-54
(Članki)
UDK: 656.025.2:022.1(497.4)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-04
Avtor
Jernej Tiran
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, Slovenija
jernej.tiran@zrc-sazu.si
Nika Razpotnik Visković
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, Slovenija
nika.razpotnik@zrc-sazu.si
Matej Gabrovec
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, Slovenija
matej.gabrovec@zrc-sazu.si
Simon Koblar
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana
simon.koblar@uirs.si
Naslov članka
Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega
prometa v Sloveniji
Povzetek
Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč
od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem
podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim
sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in
1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske
razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v
ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve
v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je
dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na
500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva
le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo
ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli
v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije,
ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in
2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP
prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega
povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno
umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o
nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in
prostorskega načrtovanja.
Ključne besede
dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje