Z veseljem predstavljam 22. številko strokovne izdaje revije Urbani izziv, ki ob novi naslovnici prinaša tudi raznovrstne prispevke s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma, arhitekture in podobnih ved. Pomemben del številke so razprave, povezane s 36. Sedlarjevim srečanjem urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ki je bilo posvečeno varovanju tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju.
Prispevki, nastali v okviru srečanja, poudarjajo pomen tal kot omejenega in neobnovljivega vira ter opozarjajo, da je njihovo celovito varovanje še vedno premalo vključeno v načrtovalsko prakso, čeprav je ključno za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje kakovosti bivanja. Predstavljeni so sodobni raziskovalni pristopi, kot je projekt SPADES, ki spodbuja vključevanje dimenzije tal v prostorsko načrtovanje in soustvarjanje rešitev z deležniki, ob tem pa poudarja pomen interdisciplinarnega sodelovanja in izboljševanja podatkovnih podlag. S temi vprašanji se dopolnjujejo še prispevki, ki obravnavajo pomen zelenih površin za zdravje prebivalcev ter vlogo prostorskega načrtovanja pri usklajevanju razvojnih in varstvenih interesov.
Poleg zbornika Sedlarjevega srečanja številka obravnava tudi aktualna vprašanja stanovanjskega trga, dostopnosti stanovanj in zagotavljanja zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo, ki potrjujejo, da je pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj eden ključnih izzivov sodobnega razvoja. Prispevki se posvečajo tudi trajnostni mobilnosti, zlasti izzivom pri organizaciji javnega potniškega prometa v čezmejnih regijah, vplivom podnebnih sprememb na regionalni razvoj in potrebi po strateškem načrtovanju na različnih ravneh. Obravnavani so tudi teme prenove degradiranih območij, pomen projektnega menedžmenta in širši teoretični premisleki o prostoru in njegovem razvoju.
Tudi v tej številki je terminološki kotiček, v katerem so predstavljeni izbrani strokovni izrazi, ki prispevajo k razvoju slovenske terminologije na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja. Posebno mesto imajo pojmi, kot so funkcija tal, ki vključuje ekosistemske storitve tal, razvrednotenje prostora, ki opozarja na procese slabšanja kakovosti prostora, ter ranljivost za podnebne spremembe, ki poudarja stopnjo izpostavljenosti prostora okoljskim tveganjem in njegovo sposobnost prilagajanja.
Prispevki v tej številki ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnjo strokovno razpravo in podporo odločevalcem ter so dragocen vir znanja za strokovno in širšo javnost.
Še vedno velja vabilo k sodelovanju v uredniškem odboru strokovne izdaje, ki s svojim delovanjem prispeva k širjenju prepoznavnosti revije, zlasti na lokalni, občinski in regionalni ravni. Pri Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo revija Urbani izziv ostala pomembna platforma za obravnavo aktualnih strokovnih vprašanj in izzivov na področju urbanega in prostorskega razvoja.
Vsem avtorjem in sodelavcem se v imenu uredniškega odbora iskreno zahvaljujem za prispevek k nastanku te številke, bralcem pa za izkazano zaupanje.